Prišla v brivnico in želela moško frizuro. Zavrnili so jo, ker je ženska

Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila posameznica, ki se je hotela v brivnici naročiti na oblikovanje moške frizure, a so jo zavrnili, ker je ženska. "Ravnanje brivnice, ki poleg britja in urejanja brkov izvaja tudi striženje in oblikovanje moških frizur, je neupravičeno," je ocenil zagovornik in dodal, da gre za diskriminacijo.

Oglaševanje

Posameznica, ki se je v brivnici hotela naročiti na termin za striženje, je zagovorniku povedala, da so jo zavrnili samo zato, ker je ženska. Navedla je, da je niso hoteli ostriči kljub temu, da si je želela moško frizuro, za kar je brivnica specializirana, so sporočili iz pisarne Zagovornika načela enakosti.

Pojasnili so, da je zagovornik v postopku ugotavljanja diskriminacije preveril, ali bi bilo možno takšno zavrnitev obravnavati kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije po 13. členu zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD).

Zakon določa, da je neenako obravnavanje na podlagi spola pri ponujanju storitev dopustno, če jih ponudnik nudi izključno ali predvsem osebam enega spola. Mora pa ponudnik pri tem zasledovati tudi legitimen cilj in uporabiti ustrezna, potrebna in sorazmerna sredstva za dosego tega cilja. Za potrditev izjeme od prepovedi diskriminacije morajo biti izpolnjeni vsi ti pogoji, sicer je ravnanje diskriminatorno.

Iz brivnice so zagovorniku pojasnili, da so stranko zavrnili zato, ker so specializirani za urejanje brade in brkov ter striženje in nego moških las. Niso pa utemeljili, zakaj zaposleni, ki znajo oblikovati frizuro moškemu, enake frizure ne bi znali oblikovati tudi ženski.

Navedli so, da niso usposobljeni za urejanje ženskih las ter da za striženje ženskih tipov las nimajo primernih izdelkov in orodij. Niso pa utemeljili, zakaj z orodji, s katerimi oblikujejo moške frizure, ne bi mogli prav takšne frizure narediti ženski.

Pojasnili so tudi, da želijo s specializacijo doseči najvišjo kakovost storitev in zadovoljstvo strank. Niso pa utemeljili, zakaj bi bila ta manjša, če bi v salonu strigli tudi ženske, ki si želijo storitve, ki naj bi jo prav v brivnici znali opraviti bolje kot v običajnih frizerskih salonih.

Zagovornik je tako ugotovil, da je brivnica s specializacijo sicer zasledovala legitimna cilja, da strankam nudi kakovostno storitev in da so stranke zadovoljne. Ugotovil pa je tudi, da zavračanje striženja žensk v brivnici le zato, ker so ženske, ni ustrezno sredstvo za dosego teh ciljev in da torej zavrnitve ni mogoče obravnavati kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije po 13. členu ZVarD.

Zato je ugotovil, da so v brivnici stranko zavrnili neupravičeno in jo diskriminirali na podlagi njenega spola.